Vetrna energija

Energija vetra je ena od oblik sončne energije. Do energije vetra pride zaradi sončnega segrevanja atmosfere. Tako pride posredno do razlik med segrevanjem različne zemljine površine, s tem pa do toka zraka med različno ogretima površinama, ter tudi zaradi vrtenja zemlje.

Delovanje:

Tako lahko ta tok zraka učinkovito uporabljamo tudi za proizvajanje električne energije s pomočjo vetrnih turbin. Vetrne turbine pretvarjajo kinetično energijo vetra v mehansko moč. To mehansko energijo lahko potem pretvarjamo s pomočjo generatorja v električno energijo. Pri tem veter poganja veliko vetrnico, katera vrti os, ta pa je povezana z generatorjem, kateri potem proizvaja električno energijo. Teoretično jo lahko pretvori največ do 60%. V praksi pa se le od 20 do 30% energije vetra dejansko pretvori v električno energijo. Moči vetrnih elektrarn se gibljejo od nekaj 100W do nekaj MW. Elektrarne z večjo močjo lahko proizvedejo več električne energije. Z napredovanjem tehnologije se te moči vedno bolj povečujejo. Večina vetrnih elektrarn potrebuje veter s hitrostjo okoli 5 m/s, da prične obratovati. Pri previsokih hitrostih vetra se vetrne elektrarne ustavijo, da ne bi prišlo do poškodb.

Na spodnji sliki lahko tudi vidimo, kako lahko s povezovanjem vetrnih elektrarn v polja pridobimo na moči, in celotno proizvedeno električno energijo pošljemo preko električnega omrežja do uporabnikov. Največje polje vetrnih elektrarn se nahaja v Kaliforniji. Znotraj držav Evropske unije ima največ vetrnih elektrarn Nemčija, sledijo pa ji Danska in Španija.

Sestavni deli elektrarne na veter so:

• steber 
• ohišje (notri je generator električne energije in ostali pomembni deli; menjalnik hitrosti, rotor, sistem za spreminjanje smeri, itd., ki jih varuje ohišje) 
• lopatice (navadno 2 - 3).

Meritve:

Preden se odločimo za postavitev elektrarne na veter moramo narediti natančne meritve vetra na izbranih lokacijah. Meritve vetra opravljamo s posebnimi merilnimi napravami imenovanimi anemometri. Meritve morajo biti opravljene na ustreznih višinah, pri čemer je treba upoštevati, da se z oddaljevanjem od zemeljskega površja hitrost vetra povečuje. Iz meritev dobimo podatke o hitrosti vetra, njegovi smeri itn. Na podlagi teh podatkov lahko ocenimo količino električne energije, ki bi jo proizvajala elektrarna na veter.

Prednosti izkoriščanja energije vetra:

• enostavna tehnologija, 
• proizvodnja električne energije iz vetrnih elektrarn ne povzroča emisij.

Slabosti izkoriščanja energije vetra:

• vizualni vpliv na okolico zaradi svoje velikosti, 
• v neposredni bližini povzročajo določen nivo hrupa.

Postavitev vetrnih elektrarn je predvsem zanimiva na področjih, kjer je v povprečju dovolj močan konstanten veter na letni ravni. Tako lahko postavimo elektrarno kot otočni sistem (elektrarna ni priključena na omrežje) ali kot omrežno elektrarno (priključena na omrežje).

Glede na to, da se šteje raba vetrne energije med obnovljive vire, tako EU kot tudi Slovenija podpira gradnjo takih elektrarn s subvencioniranim odkupom električne energije (pri omrežnih elektrarnah), ugodnimi krediti in nepovratnimi sredstvi.

Pri gradnji vetrnih elektrarn vam naše podjetje nudi kompletno svetovanje, vse potrebne meritve, izvedbo projekta od izdelave projekta, pridobitev vseh potrebnih dovoljenj pa vse do končnega zagona elektrarne. Zastopamo pa tudi vso potrebno opremo vrhunskih proizvajalcev.